BREZKONČNA POVED, PRETIHOTAPLJENE MISI, REKREIRANJE IN POUK V NARAVI Z OBČUTKOM, DA JE ZNANJE VREDNOTA

Z učenci v  3. P1 razredu smo pri pouku slovenščine besedilne vrste obravnavali malo drugače – projektno. Dijaki so brskali po literaturi in pripravi reportažo ter spletno okroglo mizo na temo Zdrava prehrana in zdrav način življenja. 

»Zdrav duh v zdravem telesu« s tem  ne mislim le na hrano, ki jo zaužijemo, temveč  na vsakodnevno gibanje, uživanje kvalitetne hrane in dobro počutje v svojem telesu. Občutke, kot sta sreča in veselje, lahko preprosto prikličemo s sprehodom v naravi, kar je zelo koristno, tako za telesno aktivnost kot zdravje. Rekreiranje v naravi ali telovadba po lastni izbiri lahko na nas vpliva tako pozitivno, da zaradi tega spremenimo svoj življenjski stil, kar vključuje tudi prehranjevanje posameznika, ki je danes v svetu hitre prehrane zelo pomembno.

Kar zaužijemo, je pomembno. Pomembno je tudi, v kakšni količini zaužijemo določeno stvar  ali z njo pretiravamo. Pretiravanje s hrano lahko vodi v nezdrave življenjske navade in tudi  bolezni, s katerimi se posamezniki borijo. Tej skrajnosti se reče prekomerno uživanje hrane zaradi česar se ljudje borijo s prekomerno telesno težo, raznimi srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, depresijo in kvaliteto življenja. Ta nezdrava navada se lahko odpravi s sprostitvijo, hobiji posameznika, sprehodi ali rekreacijo v naravi oziroma z vsem, kar lahko osebo odvrne ali zamoti od tega neprimernega početja. Tu se zopet dobro opazi povezanost med zdravo prehrano in gibanjem. Po raziskavah je vidno, da je bilo v letu 2019 več kot 38 % ljudi s prekomerno telesno težo in nekaj več kot 19 %, ki so se borili z debelostjo.

Vprašanje  je, ali je po vsem svetu enako kot pri nas. Menim, da sta na svetu glede hrane dve skrajnosti. V revnih državah kot so določeni predeli Afrike, Azije in južne Amerike ljudje redno trpijo in celo umirajo zaradi pomanjkanja hrane. Na srečo, v Evropi, kjer živimo mi, to zaenkrat še ni stalnica in zato smo lahko hvaležni.

Druga skrajnost  so bogati predeli zemlje in bogati ljudje, ki s hrano ravnajo neprimerno. To njihovo nedoraslo obnašanje se kaže v tem, da hrano, ki je še uporabna, odvržejo, jo zavračajo, si postrežejo veliko in potem vse pustijo, da gre hrana v smeti.

Danes veliko ljudi hrano doživlja za nekaj samoumevnega. Mi, ki imamo dostop do raznolike hrane, se ne zavedamo vrednosti, ki jo imamo. In tega je vedno več. Kot primer: jabolko bomo pojedli le, če bo sadež v celoti vizualno popoln, kot da bi ga narisali. Družba nosi odgovornost, da drug drugega spodbujamo o pomenu lokalno pridelane hrane. V preteklosti so ljudje bolj cenili hrano in zdrav življenjski stil, kot ga cenimo danes.