V sredo, 21. 12. 2022, je 8 dijakov, ga. ravnateljica Saša Silovšek, profesorici Rosana Jordan ter Irena Vuk,  obiskalo Zavetišče za celjske brezdomne. Tokrat smo jih v prazničnem decembrskem času obiskali že šestnajstič. V mesecu novembru in decembru smo zbirali prostovoljne denarne prispevke, da bi jim polepšali prednovoletni čas. Novost letošnjega šolskega leta je, da so vsi dijaki tretjih letnikov v okviru predmeta Aktivno državljanstvo vključeni v humanitarne dejavnosti oz. se seznanijo s problematiko brezdomcev v Celju. Pri zbiranju denarnih sredstev smo bili tokrat še posebno radodarni, saj smo zbrali kar 1550 evrov. Pri zbiranju so sodelovali naslednji razredi: 1B4, 2B4, 3B1, 3B3, 1C1, 1C3, 2C3, 3C1, 3C3, 1P1, 2P1, 3P1, 3P2, 4P1, 1A1, 1A2, 2A1, 3A1, 4A1, 2A4, nekateri profesorji  in ostali zaposleni na šoli. Šola pa je še posebno ponosna na naše bivše dijake, sedaj študente ali pa že zaposlene, ki se vračajo v šolo, obiščejo bivše razrednike in učitelje ter še vedno prispevajo denarna sredstva za brezdomne. Obisk sta tokrat z igranjem na harmoniko popestrila dijaka Mark Tepež in Aljaž Zlodej iz razreda 4P1. Ob zvokih harmonike nasmehi  brezdomcev še posebej zažarijo.

Svoje vtise so strnili tudi dijaki, ki so obiskali Zavetišče.

 

Sabina B.

»Danes sem bila presenečena ob obisku Zavetišča za brezdomce. Pričakovala sem slabo vzdušje in žalostne obraze. Presenetilo me je, kako malo je bilo potrebno, da smo osrečili stanovalce. Čeprav njihove življenjske razmere niso najboljše, oddajajo prav posebno energijo. V njihovi družbi sem se počutila zelo prijetno in sproščeno. Veseli me, da so v tako prazničnem vzdušju in tako pozitivni. Z gospo Marijo sem se pogovarjala o njeni pesmi, ki nam jo je prebrala. Povedala sem ji, da mi je bila zelo všeč, kar jo je osrečilo. Veselilo me je, da sem lahko s prisotnostjo prispevala, da je bil njen dan lepši. Menim, da bom od sedaj še bolj cenila priložnosti in stvari, ki so mi dane. Obisk je bil zelo lepa izkušnja in upam, da bo ostala v spominu tudi stanovalcem, ne samo meni.«

 

Simon K.

»Danes sem odšel v dom za brezdomce. Sprva si res nisem mogel predstavljati, kako  tam  izgleda, koliko oseb je … Ko smo prispeli, sem bil pozitivno presenečen. Zaposleni so bili zelo prijazni, nasmejani, polni energije ter gostoljubja. Ko pa smo spoznali nekaj brezdomcev, sem videl, da ni tako, kot bi si vsak mislil. Lepo je bilo videti, kako veliko jim pomeni družba mladih, energija ter denar, ki jim ga namenimo za boljše življenje. Ko smo se z njimi poveselili, so pokazali svojo srečo, energijo in veselje. Lepo je bilo  videti, da so zadovoljni, ker imajo vsaj streho nad glavo. Bila je prijetna izkušnja in upam, da se bo tudi nadaljevala, ker je v življenju potrebna solidarnost, ki počasi z mlajšimi generacijami izginja. Po mojem mnenju nasmešek starejšega, bolnega, ubogega pomeni več kot milijon evrov, zato naj ta tradicija ostaja še naprej na naši šoli.«

 

Tjaš Š. in Barbara G.

»Obisk pri brezdomcih nama je bil zelo zabaven in zanimiv, ampak sva si ga predstavljala čisto drugače. Mislila sva, da bodo imeli slabo urejeno stanovanje in da bo veliko manj stanovalcev. Všeč nama  je bilo, kako vsi, ki tam živijo, izdelujejo svoje izdelke in imajo delovno sobo. Zanimivo nama je bilo  tudi, kako imajo vse urejeno in čisto. Lepo je bilo videti veselje stanovalcev, ko smo prišli in začeli igrati harmoniko, plesati, peti. To bi rada naslednje leto ponovila in predlagala vsem,  da izkoristijo možnost obiska.«

 

Hvala vsem, ki ste prispevali denar in tudi tako pokazali, da vam ni vseeno.

Irena Vuk