Beograd

Zakaj prav Beograd? Beograd je bil bivša prestolnica naše skupne države Jugoslavije. Še vedno nas vežejo zgodovinske vezi med nekdanjimi bratskimi republikami in kar nekaj naših dijakov prihaja iz Republike Srbije. Več kot dovolj razlogov, da raziščemo 1,7 oz. 2 milijonsko prestolnico.

1. dan

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili proti Beogradu. Pot nas je vodila skozi Zagreb, ob reki Savi vse do Beograda. Najprej smo si ogledali letalski muzej Surčin. Muzej je bil ustanovljen leta 1957. Leži v neposredni bližini današnjega letališča. Ko smo prišli do muzeja, smo dobili vtis zanemarjene pokrajine. V okolici je bilo polno zarjavelih letal. V notranjosti se je podoba muzeja popolnoma spremenila. Najprej smo si ogledali film, kjer je bil prikazan letalski miting vojaških letal jugoslovanske vojske. Nato smo si ogledali muzej. Prikazana so bila različna vojaška letala od leta 1930 pa vse do leta 1999. Videli smo tudi krilo  ameriškega vohunskega letala, ki so ga Srbi zadeli leta 1999. To letalo je veljalo nevidno za radarje in naj bi ga pilotiral Slovenec. V muzeju in njegovi okolici je čez 200 primerkov letal, radarjev, protiletalskih raket, 130 letalskih, tudi reaktivnih motorjev, več kot 20.000 knjig, skic in različnih tehničnih dokumentov, 200.000 fotografij itd.

Z avtobusom smo se nato odpeljali do starega mestnega jedra, kjer smo si ogledali Dedinje. Obiskali smo Hišo cvetja (srbsko kuća cveća), ki je mavzolej nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, in sicer Josipa Broza Tita (25. 5. 1892 – 4. 5. 1980). Nahaja se v okviru kompleksa muzeja zgodovine Jugoslavije, kjer je tudi Muzej 25. maj. Titov grob naj bi do sedaj obiskalo 25 milijonov ljudi. Zraven njegove grobnice je tudi grobnica Jovanke Broz (7. 12. 1924 – 20. 10. 2013), ki je bila njegova četrta žena. Muzej so odprli dve leti po predsednikovi smrti. Objekt (skupaj s kamnito grobnico) je bil do razpada SFRJ pod stalnim nadzorom častne straže in opremljen s svežim cvetjem. Še danes pa se v hiši poleg grobnice nahaja zbirka Titovih  štafetnih palic iz vseh republik nekdanje Jugoslavij, izbrane fotografije iz predsednikovega življenja ter fotografije pogrebne slovesnosti.

V neposredni bližini je stadion Crvene zvezde z  vzdevkom “Beograjska Marakana”. Stadion ima kapaciteto 55538 sedežev. Rekordno število obiskovalcev so dosegli aprila 1975, in sicer 117 tisoč. Pot nas je vodila do največje pravoslavne cerkve v Srbiji. To je cerkev Svetog Save. Visoka je 77, 34 m in zavzema 4.500 m2 površine. Graditi so jo začeli leta 1926 in jo končali leta 1918. V notranjosti jo še vedno dopolnjujejo z mozaiki. Ko bodo dokončali notranjost, bo vrednost naložbe preko 5 milijonov evrov. Sponzor tega projekta je največji proizvajalec zemeljskega plina Gazprom (Rusija). Naredili smo še krožno vožnjo po mestu in se ustavili na trdnjavi Kalamegdan. S Kalamegdana smo imeli lep pogled na sotočje reke Save in Donave. Prenočili smo v hotelu Srbija.

2.dan

Po zajtrku smo se odpravili proti Avali, ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od  Beograda. Nadmorska višina Avale je 511 m in se dviga približno 200 m nad okolico razgibanega terena. Po 1. svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo večje število grobov srbskih vojakov, ki so bili ubiti v vojni. Med njimi tudi grob nekega neznanega srbskega vojaka.  Kasneje je Državni zbor za postavljanje spomenikov neznanim junakom odločil, da se na vrhu Avale postavi reprezentativni spomenik. Projekt za spomenik je naredil kipar Ivan Meštrović v obliki mavzoleja s kariatidami, ki predstavljajo ženske v narodnih nošah iz vseh jugoslovanskih republik. Na nižjem vrhu Avale je bil zgrajen leta 1965 Avalski TV stolp po projektu arhitekta Uglješa Bogdanovića in Slobodana Janjića, ki je bil zrušen v bomardiranju NATO-vih sil 29. aprila 1999. Stolp je bil najvišja zgradba v tedanji Jugoslaviji. Obnovili so ga leta 2009.  Visok je 204,5 m. Z dvigalom smo se povzpeli do razgledne točke, ki je  na višini 124 m. Restavracija pa je na višini 120 m. V preseku ima obliko enakostraničnega trikotnika, ki je simbol srbskega trinožca za sedenje.

V poznih nočnih urah smo se polni prijetnih vtisov vrnili v Slovenijo.

mag. Božidar Žibret

Nazaj