Page 47 - LETNO POROČILO 2024-25

PREHRANA NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE

V šolskem letu 2024/2025 se je ponovno pokazal vzorec, ki nas kot šolo resno skrbi: povprečno ostane
okoli 18,7 % obrokov neprevzetih. Ta številka predstavlja pomemben organizacijski in etični izziv –
predvsem zaradi okoljskega vidika in pomena ozaveščanja mladih o odgovornem odnosu do hrane.
Neprevzeti obroki pomenijo zavrženo hrano, kar je v nasprotju z vrednotami trajnostnega razvoja, ki jih
skušamo kot izobraževalna ustanova spodbujati. Razlogi za neprevzem obrokov so različni – od
pozabljivosti, nepravočasne odjave do manjše motivacije dijakov za redno prehranjevanje v šoli.
V prihodnjem šolskem letu bomo k problematiki pristopili celostno, predvsem z usmeritvijo v ozaveščanje,
sodelovanje in redno spremljanje, saj menimo, da dolgoročna sprememba lahko pride le skozi
izobraževanje in zavedanje, ne s kaznovanjem.
Cilj je zmanjšanje števila neprevzetih obrokov skozi močnejše in trajnostno usmerjeno ozaveščanje.
Verjamemo, da bomo z rednim spremljanjem, vključevanjem učiteljev, komunikacijo s starši in aktivnim
pristopom do dijakov lahko bistveno pripomogli k zmanjšanju trenutnih 18,7 % neprevzetih obrokov. Saj
želimo s skupnim prizadevanjem spodbujati odgovoren odnos do hrane in s tem prispevati k oblikovanju
bolj ozaveščene in trajnostno naravnane generacije.
Nik Pišotek

15. MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ CIVILNA DRUŽBA IN

ŠOLSKI SISTEM –

V letošnjem šolskem letu smo izvedli že 15. strokovni simpozij pod naslovom »ŠOLA NENEHNIH
SPREMEMB«. Obravnavana tematika je zajemala aktualno resničnost v šolskem sistemu digitalne dobe.
Tako smo obravnavali dve ključni področji današnjega časa; trajnost in digitalna in medijska pismenost. Po
otvoritveni slovesnosti je bila najprej na vrsti plenarna okrogla miza pod naslovom Trajnostno v šoli in
družbi, na kateri so sodelovali dr. Janez Berdavs (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), mag. Helena
Kojnik (podjetje Simbio) in mag. Roman Krajnc (Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko). Rdeča
nit, ki je vodila debato je bila osredotočena na t. i. zeleni prehod in ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti in
izvajati v šolah na omenjenem področju. Sledila sta dva plenarna pogovora, prvi z Mariom Galuničem, ki
je poudaril da ima šola ključno vlogo pri oblikovanju medijske pismenosti in ustrezne komunikacije med
vsemi deležniki v šolskem in družbenem okolju. Drugi plenarni pogovor je potekal z Majo Ceraj, znano

47