Na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, na ŠCC, se je odvijal strokovni posvet z naslovom Trajnostna mobilnost »danes, jutri«. K udeležbi so bili povabljeni strokovnjaki posameznih strokovnih področjih iz državnega in lokalnega nivoja. Po uvodnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora, mag. Romana Krajnca, je udeležence pozdravil ravnatelj šole, g. Igor Lupše. Predstavil je ŠCC ter Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko.
Uvodni nagovor je imela v. d. direktorja Direktorata za kopenski promet, MZI (ministrstvo za infrastrukturo), ga. Andreja Knez. Udeležence je pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, državne sekretarke Nine Mauhler in v svojem imenu. Predstavila je pomen trajnostne mobilnosti, ki jo na MZI jemljejo zelo resno. Poudarek je bil na izboljšavi železniške infrastrukture na območju celotne Slovenije, nabavi novih prevoznih železniških garnitur idr. Na ministrstvu se zavedajo, da je za razvoj trajnostne mobilnosti ključen razvoj učinkovite in potrebne infrastrukture, od pločnikov, postaj »park and ride«, avtobusnih postaj idr.. Medresorska delovna skupina na Ministrstvu za infrastrukturo skrbi za povezavo trajnostne mobilnosti z varnostjo v prometu, z ekonomijo in z ostalim gospodarstvom.
S slovenskimi železnicami od doma do cilja je bil naslov referata gospe dr. Mateja. Matajič. Temelji na javnem potniškem promet z vključevanjem vseh skupin javnega potniškega prometa, od cest do železnic. Poudarki trajnostne mobilnosti so predvsem na razvoju tehničnih sredstev na električni pogon in uvajanju povezav z uporabo enotne vozovnice preko železenskega prevoza. S področja organizacije prometa je potrebna predvsem večja frekvenca povezav ter dopolnilne storitve, ki so jo poimenovali »Zadnja milja«. Drugi projekti tečejo še v smeri povezav informacij, načrtovanja, potovanj in nakupu enotne vozovnice za vse veje prometa. Poudarila je še pomen nadaljnjega razvoja v smeri avtomatizacije prodaje vozovnic, projekt »Zadnja milja«, ki bo podprt s sistemom e-kolo, e-skiro, »free -floating« – razpršitev postaj, uvedbi multi-operacijskega sistema, ki lahko podpira več funkcij hkrati – od polnitve e-kolesa, izdaja vozovnice, nakup novih potniških motornih garnitur idr.
Mag. Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo je predstavila Trajnostno mobilnost za danes in jutri. Zavedati se moramo predvsem hitrosti porabe neobnovljivih virov energije in njihov vpliv na okolje. Glavni problem je v nepravilni obremenjenosti prometa, ki teži k uporabi osebnega vozila in na zadnje mesto postavlja pešačenje. Poleg osebnih vozil je glavni krivec za mestno onesnaževanje motorno kolo, ki se ga z lahkoto nadomesti z uporabo e-koles in e-motorjev. V mestnem prometu so kolesarji in pešci izpostavljeni velikim oviram s strani urbanizma, saj je problem v pomanjkanju pločnikov, kolesarskih poti.
Dr. Matjaž Knez s Fakultete za logistiko, UM, je predstavil trajnostno mobilnost in H2student program. Fakulteta sodeluje pri uvajanju celostnih prometnih strategija, s poudarkom na elektromobilnosti. Izpostavljeno je bilo dejstvo velike potrošnje ter predvsem »zatiskanje« oči pred obstoječimi problemi, ki se jih vsi zavedamo, vendar naredimo zelo malo, da bi jih sanirali. Kako naprej? Dr. Knez vidi prihodnost predvsem v izboljšavi na lastnem tržišču, lokalno pa v inovativnih poslovnih modelih. Na primer Ministrstvo za obrambo sodeluje v projektu Reshub. Projekt temelji na uporabi vodika kot vira alternativne energije pogonskih vozil. Tudi fakulteta je pristopila v projekt H2Studen, ki bo mladino usmerjal v zasnove za ozaveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti. Partnersko bodo sodelovale tudi srednje šole.
Asistentka Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko, UM, je z referatom z naslovom Kam vozniki gledamo med vožnjo, poudarila vidik trajnostne mobilnosti z vidika varne vožnje. Raziskave, s področja varne vožnje kot glavnega krivca vzroka za nastanek prometnih nesreč, izpostavljajo voznika in njegovo koncentracijo. Fakulteta je s pomočjo ZŠAM Celje izvedla eksperiment o pogojih vožnje z in brez motenj vožnje. Največja odstopanja so zaznana pri uporabi mobilnega telefona. Pri pisanju SMS sporočila je bila pozornost, ki jo je odtegnil od vožnje – cestišča kar neverjetnih 3,7 s. Pomemben je hkrati podatek, da se tudi ostala dejanja v vozilu, kot je nastavitev tempomata, odtegnejo našo pozornost za daljše časovno obdobje. Najdaljši čas, ki je bil izmerjen v poizkus, je znašal 4,2 s.
Predstavnik MOC – mestne občine Celje, gospod Miran Gaberšek, je predstavil Izzive in ukrepe trajnostne mobilnosti v MOC. Glavi problem mesta Celja je v visoki stopnji dnevnih migracij, ki so vezane predvsem na delovna mesta v občini. Posledično je MOC izpostavljen veliki stopnji onesnaženosti s strani izpušnih emisij in hrupa. V letu 2018 so v MOC uvedli 17 kolesarskih povezav s 100 kolesi, letošnje leto pa dodali dodatnih 14 postaj, ki povezujejo spalna naselja z mestnim jedrom. Strategija se uresničuje z zagonom CELEBUSA, ki ga poganja alternativna energija CNG – stisnjen zemeljski plin. V prihodnje se načrtuje uvedbo projekta PAMETNEGA MESTA, enotna kartica, ki bo vključevala vse prednosti, ki jo mesto nudi.
Mag. Roman Krajnc je z referatom Zaviralci trajnostne mobilnosti predstavil glavne omejitve, ki se pojavljajo pri uspešni izvedbi trajnostne mobilnosti oz. kakšni bi lahko bili hitri in enostavni ukrepi, ki bi bili v prid uresničevanja načel trajnostne mobilnosti. Glavni zaviralci so predvsem v nezadostni izgradnji cestne infrastrukturi. Pojavljajo se anomalije, ki časovno podaljšajo vožnjo vozil in s tem daljše onesnaževanje okolja. Na primer nepotrebna čakanja na semaforiziranih križiščih, v času neobremenjenosti križišča. Potrebno bi bilo uvesti t. i. pametna semaforizirana križišča ali pa izgradnjo krožnih križišč, kjer se vozila praviloma tekoče vključujejo in izključujejo skozi križišče. Drugi primer je uvajanje linij mestnega javnega potniškega prometa skozi naselja (diametralno) in ne tangentno ob naselju. S tem bi se linije približale večjemu delu prebivalcem naselij kot v primeru tangentno vodene linije. Sogovornik je poudaril, da načelo trajnostne mobilnosti pomeni tudi sproščanje obstoječih prometnih tokov z ustrezno razvejano cestno infrastrukturo. Udeleženci se pa sami odločijo, kateri prometni podsistem bodo koristi oziroma bo bolj zanimiv za njih.
Posvet se je zaključil z »burno« razpravo, kjer so se udeleženi dotaknili perečih problemov uresničevanja trajnostne mobilnosti. Poudarili so tudi vlogo ozaveščanja udeležencev in da je proces uvajanja načel trajnostne mobilnosti dolgotrajen postopek preobrazbe potovalnih navad potnikov.
[ngg src=”galleries” ids=”255″ display=”basic_thumbnail” thumbnail_width=”120″ thumbnail_height=”80″ thumbnail_crop=”0″]